Tematske poti

GOBARSKA UČNA POT

Območje okrog Celjske koče je bogato z gobami, ki so pomemben člen pri ohranjanju naravnega ravnovesja v gozdu.

Gobarska učna pot je nastala v sodelovanju z Gobarskim društvom Bisernica iz Celja, ki so obstoječo Gozdno učno pot nadgradili z natančnimi opisi gob, ki rastejo na tem področju.

 

GOZDNA UČNA POT

Po serpentinah skozi »gozdni park« z mogočnimi drevesi kostanja, lipe, hrasta, gabra, macesna se pot spusti med mlade sestoje breze, prečka slikovit Štelakov graben in se nato vzpenja med smrekovimi gozdovi do grebena.

Po grebenski poti »Po vrheh«, kjer se nam odpirajo čudoviti razgledi v celjsko dolino in na laško stran, se gozdna učna pot vije mimo naravnega bukovega gozda in se nato pri lovski koči po smrekovem gozdu spusti po mehki igličasti podlagi proti planinski koči Celjska koča.

Ohranjena narava Celjske koče skriva mnoga presenečenja. Na senožeti uspevajo številne cvetice, ki so že marsikje drugod ogrožene, med drugim tudi zaščitena »kukavica«, vsem bolj znana kot orhideja.

BREZNO NA CELJSKI KOČI

Brezno je globoko 6 m, skupno dolžina rovov pa znaša 10m. Po približno 3,5 m spusta v globino, se rov razširi in razcepi na dva dela. Krajši rov poteka proti jugozahodu in se po dobrih 3 m zoži in konča. Drugi rov z dolžino okoli 6 m, poteka v smeri severovzhoda in po 2 m zavije proti jugozahodu. Nadaljnja prehodnost rova je zaradi zožitve in podornega kamenja nemogoča.
Po podatkih jamarjev JK Črni galeb iz Prebolda, ki so leta 2006 brezno raziskali, se rov verjetno nadaljuje, saj so zaznali prepih. Ta nakazuje povezanost rovov v globini s površjem. Brezno je suho, na stenah rovov je na dveh mestih odloženasiga-jamska sedimentna kamnina, kinastaja z izločanjem kalcijevega karbonata iz zasičene vode.

Po sledeh v breznu je mogoče sklepati, da so živali njeni redni prebivalci. V jami so bili opaženi iztrebki netopirjev, manjše žuželke, komarji, mušice in pajki.
Brezno ima status geomorfološko podzemne naravne vrednote državnega pomena.

Pripravil: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje v sodelovanju z JK Črni galeb Prebold
Omogočil: ZPO CELJE d.o.o.

BREZNO NA TOLSTEM VRHU

Brezno je dobilo ime po vrhu hriba. V breznu ni opaziti sledov zakrasevanja, je pa mogoče zaznati prepih, kar nakazuje povezanost rovov v globini s površjem.

brezno-tvPo pripovedovanju starejšega planinca naj bi zaradi varnosti brezno okoli leta 1938 zasuli. Jamarji Koroško-šaleškega jamarskega kluba Speleos-Siga iz Velenja, ki so leta 2005 raziskovali brezno, so morali odstraniti debelo plast nasutega materiala in obilico smeti. Žal brezno še danes mnogim predstavlja priročno mesto za odlaganje odpadkov.

Brezno ima status geomorfološko podzemne naravne vrednote državnega pomena.

Pripravil: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje v sodelovanju s Koroško-šaleškim jamarskim klubom Speleos-Siga Velenje
Omogočil: ZPO Celje d.o.o.